
0
0,00 €Ste vedeli, da lazanja sploh ne prihaja iz Italije? Italijani so res bili tisti, ki so izpopolnili recepturo in ustvarili lazanjo, kot jo poznamo danes. Grki pa so bili tisti prvi, ki so ustvarili prvo formo lazanje. Beseda lasagne izhaja iz starogrške besede laganon, ki se navezuje na prvo obliko testenin. Laganon ni lazanja, kakršno jemo danes. Gre za preprosto zloženko iz testenin in omake brez vseh ostalih dodatkov, ki jih lazanja vsebuje danes. Pomen besede se torej ne nanaša na sestavine, temveč na metodo priprave. Mesna ali zelenjavna – pomembno je le, da je plasti čim več.
Kot sem že omenila, niso toliko pomembne sestavine lazanje, kolikor je pomembna priprava. To pomeni, da lahko lazanjo naredite na tisoč in en način. Pomembno je le, da dodamo bešamel (belo omako), ki lazanjo naredi še posebej kremasto in okusno. Pomembno je tudi, da lazanje med peko ne izsušimo (zato jo na polovici časa pečenja pokrijemo). Sicer pa je naša meja nebo!
Pri tradicionalnih italijanskih lazanjah je predvsem pomembno, od kod prihaja družina in s tem družinski recept. Že samo testenine (valovite ali ravne) se razlikujejo glede na to, v kateri konec Italije se podate. Ena najbolj klasičnih variant je pripravljena z jajčevci in bučkami. Ta je tudi precej tradicionalna v Italiji. Trakovi bučk in jajčevcev so vstavljeni med sloje testenin in omake, med katerimi se med peko skuhajo in zmehčajo.
Pri nas verjetno najbolj poznana je špinačna lazanja. Pri tej varianti so listi sveže špinače dodani na sloj testenin in omake in prekriti z novim slojem testenin. Tej različici lahko dodate tudi druge dodatke, kot na primer šampinjone ali ricotto.
Začimbe za lazanjo dobite na enem mestu, kliknite na gumb V košarico
Če vas mikajo mediteranski okusi, osnovni paradižnikovi omaki dodajte mešanico mediteranskih začimb, nekaj oliv in suhe paradižnike. Poigrate se lahko tudi s kančkom rdečega vina, ki bo omaki pričaral prav poseben okus.
Obstaja tudi izjemno preprost način za malo drugačno lazanjo – lazanja s pestom. Pesto je gosta omaka iz bazilike, olivnega olja, česna, pinjol in parmezana (v veganski verziji parmezan enostavno preskočimo). Namesto paradižnikove omake uporabimo pesto, še vedno uporabimo tudi bešamel in testenine, vse skupaj zložimo in pred sabo imamo zeleno lazanjo! Pesto lahko po želji naredimo tudi sami.
Ko pritisne mraz, se nam zahoče toplejših, mehkejših okusov. Takrat vam bo velik objem od znotraj dala bučkina lazanja z žajbljem. Za to so najboljše hokkaido buče, maslene buče in podobne jesenske sorte. Ker so bolj trde od navadnih cuketk, poskrbite, da bučo narežete, očistite in pred vstavljanjem v lazanjo kakšnih 15 minut pečete v pečici. Tako se bo buča že prej zmehčala in se bo v lazanji le še dokončno pokuhala.
Še ena lazanja, ki jo verjetno poznamo iz šole in vrtcev (ali sami ali pa preko svojih otrok) je krompirjeva lazanja, ki jo bolje poznamo pod imenom musaka. Ta je sicer tipično grška jed, a jo zaradi metode (zlaganja plasti eno na drugo) brez težav imenujemo tudi kar krompirjeva lazanja. Za vegetarijansko opcijo preskočite mleto meso in poskrbite, da bo bešamel okusen in kvaliteten. Poigrajte se z začimbami in sirom, dodate lahko ricotto, mozzarello, parmezan ali celo gorgonzolo.
Klasična lazanja je pripravljena z mletim mesom, ni pa nujno, da za isto teksturo uporabimo meso. V tem primeru govorimo o zelenjavni lazanji z mesnimi nadomestki. Lazanja je v vsakem primeru bolj sočna in bolj okusna, če vanjo poleg bešamela in paradižnikove omake dodamo še zelenjavo, kot so jajčevci ali bučke. Vanjo se krasno poda tudi korenje, špinača, gobice, sveži paradižniki ipd. Če želite svojo zelenjavno lazanjo poslati na nov nivo okusa in strukture, kar bo vaši jedi dodalo novo dimenzijo, pa lahko vanjo dodate tudi mesne nadomestke. Ti poskrbijo, da tudi zapriseženi mesojedci iskreno uživajo med obrokom.
Namesto mesa lahko uporabite suhe sojine koščke, ki jih prej za nekaj minut namočite v vodo ali jušno osnovo (za več okusa); dobro odcedite in za tem dodate v omako in stvar je opravljena. Odlično se odrežejo tudi sesekljane ali naribane gobice – šampinjoni kot nevtralne gobe so pri tem hvaležna izbira. Uporabite lahko navaden ali dimljen tofu – nadrobite ga na pekač obložen s papirjem za peko in za nekaj minut postavite v prej ogreto pečico na visoko temperaturo (220°C); tako se bo zapekel in dobil hrustljavo strukturo, ki bo v omaki spominjala na mesno. V večjih supermarketih lahko kupite tudi sočno sojino »meso«, katerega ni potrebno predhodno namakati in se obnaša podobno kot navadno mleto meso. Rešitev za nadomeščanje mesa je še veliko. Če bi želeli v lazanjo dodati na primer puranje oz. piščančje meso, lahko namesto tega uporabite »jackfruit«, ki ga lahko kupite v DM-u ali v bio in eko trgovinah.
V vsakem primeru je izjemno pomembno, da pri kuhi uporabljate prave začimbe. Te hrani dajo okus, ki ga želite pričarati. Najsi kuhate z mesom ali brez njega, hrana prevzame okus začimb, ki jih dodajate. Tako lahko veganske mesne nadomestke hitro spremenite v okusen grižljaj.
Za lazanjo so značilna mediteranska zelišča, kot so bazilika, origano, timijan, majaron, lovorov list, rožmarin, itd. V lazanjo ne pozabite dodati česna, ki ga lahko nadomestite tudi s česnom v prahu, soli in popra. Za tiste, ki imajo radi pikantne jedi lahko v omako za lazanjo dodate še kajenski poper ali drugo vrsto čilija v prahu. Če vseh teh začimb nimate doma, lahko za omako za lazanjo in tudi druge tovrstne omake uporabite mediteransko mešanico začimb.
Vse omenjene začimbe v tem prispevku dodate v košarico
Mediteranska Bazilika Origano Timijan Majaron Lovor Rožmarin Česen Sol Poper V košarico
Upam, da vam je prebrani članek dal kakšno idejo in morda razrešil kakšno dilemo. Želim vam obilico užitka v kuhanju in v obroku!
Prispevek je napisala Vita.
Sol je že od nekdaj pomembna dobrina za človeštvo. Kraljeva sol, ki jo ponujamo v spletni trgovini Začimbe.si, je darilo morja. Slovenska morska sol je pridelana s tradicionalnimi postopki pridelave oziroma z naravno kristalizacijo soli v solnih bazenih. Namenjena je predvsem kulinarični rabi.
Črni poper je nepogrešljiva začimba po vsem svetu. Ni čudno, da se ga je prijelo ime »kralj začimb«. Ima prijeten in osvežujoče oster okus. Fino mleti črni poper je enostaven za uporabo, saj ga ni potrebno treti v terilniku ali mlinčku. Vsujemo ga lahko v vse jedi, kjer si zaželimo ostrega okusa po črnem popru.
Rožmarin je aromatična zimzelena trajnica, ki izvira iz Sredozemlja. Ima močan, prodoren in privlačen vonj. Njegov okus rahlo smolnat s priokusom muškatnega oreščka, evkaliptusa in kafre. Prilega se k mesu, ribam, gobam, krompirju, zelenjavi z izrazitim okusom, mehkim sirom in perutnini. Njegova aroma se odlično dopolnjuje z drobnjakom, lovorjem, origanom, peteršiljem, šetrajem, timijanom in meto.
Kajenski čili ali kajenski poper je ena najpogosteje uporabljenih paprik v zahodnem delu sveta. Ostrina je zmerna, zato ga lahko dodamo praktično vsaki jedi, ki ji manjka ostrine. Ponekod imajo na mizi poleg soli in klasičnega popra tudi kajenski poper.
Mediteranska mešanica poleg klasičnih mediteranskih začimb (origano, timijan, šetraj, rožmarin …) vsebuje še nekaj eksotičnih začimb, ki prvotni okus še bolj poudarijo. Uporabljamo jo za začinjanje raznovrstne zelenjave, svetlega mesa in jagnjetine.
Sestavine: česen, morska sol, timijan, črni poper, bazilika, šetraj, rožmarin, čebula, sladka paprika, origano, koriander, peteršilj, majaron, dimljena sol (morska sol, poper, čebula, dekstroza), curry v prahu (kurkuma, koriander, gorčica v prahu, čičerika v prahu, črni poper, grško seno, česen, morska sol, koren in listi zelene, cimet, čili, kumina), cvet sivke, zvezdnati janež, komarček.
Vrtna zelišča so začimbna mešanica raznovrstnih grobo sesekljanih zelišč. Nabor številnih zelišč, ki po navadi rastejo na našem vrtu, je pri pripravi solat nepogrešljiv. Lahko jih preprosto vmešamo v solato ali pa jih dodamo solatnim prelivom in omakam. Z njimi lahko začinimo tudi vloženo zelenjavo.
Sestavine: listi peteršilja, čebula, por, korenje, koren peteršilja, koren zelene, listi zelene, koper, česen, luštrek, kosmiči rdeče paprike, drobnjak.
Timijan ali po domače materina dušica je začimba, katere prvotna domovina so sredozemske dežele. Je zelo cenjena rastlina v skoraj vseh zahodnjaških deželah, poznajo in uporabljajo pa jo tudi na Bližnjem vzhodu. Timijan ima svoj značilni sveži vonj in okus, ki ima rahel priokus po meti in klinčkih. Dodajamo ga zelenjavnim juham, marinadam za svinjino in divjačino, nadevom, perutnini in zelenjavi, ki jo pripravimo na različne načine. Okus se dobro dopolnjuje z baziliko, česnom, čiliji, lovorjem, klinčki, majaronom, muškatnim oreščkom, origanom, paprikami, peteršiljem, pimentom rožmarinom in šetrajem.
Ko govorimo o turškem ali grškem origanu, gre pravzaprav za isto vrsto rastline. Njegov okus je manj oster in blažji od večine drugih vrst origana. Uporablja se pri pripravi Grških in Italijanskih jedi – nepogrešljiv je pri pripravi paradižnikovih omak, mesno-zelenjavnih jedi pa tudi rib. Čudovito se prepleta z baziliko, majaronom in rožmarinom.
Česen je ena prvih začimbnih rastlin, ki jih je človek začel gojiti. V preteklosti so ga uporabljali kot zdravilno in čarodejno rastlino, v večjih količinah pa so ga uživali le v Egiptu. Danes je razširjen po vsem svetu. Njegova uporaba ne pozna meja, saj se izvrstno dopolnjuje z večino začimb in zelišč.
Majaron je trajnica, ki je doma v Sredozemlju. Tako po videzu, kot tudi po vonju in okusu je zelo podoben origanu. Aroma je za odtenek milejša in bolj sladka, poleg tega pa v njej ni čutiti blagih pekočih podtonov, ki jih lahko zaznamo pri origanu. Dobro se poda k zelenjavi, gobam, morski hrani, sirom in različnim omakam – sploh tistim, s paradižnikovo osnovo. Njegov okus se dobro dopolnjuje z drobnjakom, peteršiljem in timijanom.
Vrtna zelišča so začimbna mešanica raznovrstnih grobo sesekljanih zelišč, ki jih lahko uporabljamo pri pripravi zelenjavnih juh, hladnih pomak, omak, namazov …
Sestavine: peteršilj, zelena koren, zelena listi, drobnjak, čebula, česen, zelena, sladkor, morska sol, koper, šetraj, timijan, poper, kumina.
Rožmarin je aromatična zimzelena trajnica, ki izvira iz Sredozemlja. Ima močan, prodoren in privlačen vonj. Njegov okus rahlo smolnat s priokusom muškatnega oreščka, evkaliptusa in kafre. Prilega se k mesu, ribam, gobam, krompirju, zelenjavi z izrazitim okusom, mehkim sirom in perutnini. Njegova aroma se odlično dopolnjuje z drobnjakom, lovorjem, origanom, peteršiljem, šetrajem, timijanom in meto.
Lovor je manjše drevo, ki izvira iz vzhodnega sredozemlja. Liste lahko uporabljamo takoj, ko jih utrgamo z drevesa, lahko pa jih posušimo in tako zmanjšamo grenkobo. Lovor ima sladko aromo in trpek okus. Je nepogrešljiva začimba pri pripravi naše ozimnice (vložene kumarice, rdeča pesa, gobice v kisu …) in pri kuhanju raznovrstnih enolončnic in omak.
Mehiški origano je drugačen origano, kot smo ga vajeni pri nas. Rastlina je pravzaprav sorodnejša pravi citronki kot pa origanu. Ima podobno, a bolj izrazito aromo. Zelo se poda k mesu ali ribam na žaru, juham, enolončnicam, salsam ter ostalim omakam s paradižnikovo osnovo. Okus se dobro prepleta s čiliji, kumino in papriko.
Bazilika je eno najpomembnejših kuhinjskih zelišč. Hrano osveži in obogati s sladkobno aromo. Odlično se prilega paradižniku in mocareli, piščancu, ribam, solatam, gobam, olivam in picam. Je nepogrešljiva pri pripravi solatnih prelivov in omak za testenine. Bazilika se dobro dopolnjuje z origanom, timijanom, peteršiljem, česnom, drobnjakom, rožmarinom, poprom in različnimi metami.
Vaša košarica je trenutno prazna. Brezplačna poštnina za vsa naročila katerih vrednost presega 40,00 €. |
Spletna trgovina uporablja piškotke za delovanje in spremljanje obiska. Več informacij
Nastavitve piškotkov na tej spletni strani so nastavljene na "dovoli piškotke", da vam lahko omogočamo čim boljšo nakupovalno izkušnjo, ter spremljamo podatke o obisku. Z nadaljnjo uporabo spletne strani ali s klikom na "Sprejmem" gumb spodaj se strinjate z uporabo piškotkov na tej spletni strani.