Vanilija v prahu – kje jo kupiti in cena

objavljeno v Nasveti in ideje | 0

Vsi poznamo vaniljo … Sodi v družino orhidej in je ovijalka, katere plodovi na prvi pogled spominjajo na fižol. S pravo obdelavo se te plodovi spremenijo v nepogrešljivo in dragoceno kulinarično surovino.

Ste vedeli: Beseda “vanilla” izhaja iz španščine in v dobesednem prevodu pomeni strok.

 

Cvet vanilje
Cvet vanilje

Najbolj poznane in kultivirane so tri vrste vanilje. Vsaka vrsta uspeva na svojem področju:

Burbonska vanilja oziroma Madagaskarska vanilja – vanilla planifolia ali vanilla fragrans (več o njej TUKAJ), Tahiti vanilja oziroma vanilla tahitensis (več o njej TUKAJ) ter zahodno-indijska vanilja (vanilla pompona).

Uporabljamo lahko cele stroke, iz njih pa lahko naredimo tudi vaniljo v prahu. Vaniljo v prahu se v naših trgovinah precej težko dobiti. Dve vrsti (buronsko in tahiti vaniljo) lahko trenutno dobite v naši spletni trgovini www.zacimbe.si.

O ceni vanilje …

Vanilija ob žafranu in kardamomu sodi med najdražje in najbolj cenjene začimbe. Marsikdo se sprašuje, zakaj je temu tako.

Prvi razlog je zagotovo dejstvo, da je vanilja težka za kultiviranje. Ključna težava pri proizvodnji vanilije je njeno opraševanje. Njeni opraševalci so bili dolga leta le posebna vrsta čebel in kolibri. V začetku 19. stoletja je botanik Morren ugotovil, da je cvetove mogoče ročno oprašiti. Od takrat naprej se je razvijal postopek ročnega opraševanja. Toda – po nekaterih zgodovinskih virih naj bi vanilijo ročno opraševali že Azteki!

Dandanes »človeški opraševalci« ta postopek izvajajo s posebnimi bambusovimi palčkami. Lahko si predstavljate, da je postopek precej zahteven, saj mora ta »človeški opraševalec« najti vse cvetove, ki se pogosto skrivajo tudi na višini nekaj metrov. Cveti samo en dan v letu, dodatna oteževalna okoliščina pa je tudi to, da se cvetove da oploditi le v jutranjih urah. Podatki, koliko cvetov lahko človek opraši na dan, se razlikujejo. Načeloma pa se ta številka vrti okrog 1000 – 1500 cvetov dnevno oziroma okrog 200 cvetov na uro. Stroki nato zorijo različno dolgo – nekje med petimi in devetimi meseci. Za “kulinariko” je ta rastlina »uporabna« približno 10 – 12 let, nato pa se nekako izrodi in potrebno je posaditi nove rastline.

Pridelovalci nato zelene stroke oberejo ter jih obdelajo, saj sveže obrani stroki sploh nimajo »pravega« vonja vanilje. Za to je potreben postopek, ki ga imenujejo fermentacija. Rumenozelene stroke za precej kratek čas namočijo v vrelo vodo, nato pa jih približno dva tedna sušijo na soncu. Vsak večer jih pospravijo na toplo. Temu sušenju sledi še daljše naravno sušenje, v dobro prezračenih prostorih.

Tekom procesa sušenja stroki vanilije izgubijo skoraj 80 % svoje prvotne teže, a pridobijo svoj značilen vonj. Zadnji postopek je seveda še sortiranje po velikosti, vezava v snope in prodaja.

Končni produkt: stroki vanilje. Iz njih se nato naredi vanilja v prahu …

Proizvodnja vanilje je tako že zgolj iz vidik kultivacije precej stresen posel. Poleg tega pa se na oddaljenih koncih sveta pogosto dogajajo tudi kraje vaniljinih plodov. Lahko si predstavljate, da lahko nekomu, ki rastlini posveti toliko časa in pozornosti, kraja precej zagreni življenje. Posledica kraj so tudi (pre)zgodnje obiranje vanilje, kar pa plodu zmanjša kakovost.

Poleg tega pa na samo proizvodnjo vplivajo tudi vremenske razmere. Klimatske spremembe močno vplivajo na vreme, pa tudi ekstremne vremenske okoliščine so na žalost vse pogostejše …

Če ste še vedno radovedni in bi radi izvedeli kaj več o vanilji, potem pokukajte na TO povezavo.