Postrvi

Včasih si je potrebno življenje polepšati in popestriti z majhnimi rečmi ... Tokrat sva nujno opravilo (obisk zobarja) izkoristila še za kratek izlet. Na poti sva se odločila, da bi si tokrat za kosilo lahko kar sama pripravila postrvi. Zato sva se ustavila v ribogojnici, si priskrbela postrvi in se odpravila v »kuhinjo  v naravi«.

Naj še preden začnem pripovedovati o pripravi in peki, omenim še nekaj stvari, na katere moramo biti pri kupovanju postrvi pozorni:

• Oči sveže ribe morajo biti nabrekle in svetleče. Biti morajo bistre, torej take kot pri sveži in še živi ribi.
• Luske morajo biti svetleče in se morajo trupu kar se da tesno prilegati.
• Meso mora biti čvrsto in elastično. Če na ribo pritisnemo s prstom, mora odtis prsta hitro izginiti.
• Škrge morajo biti rdeče in ne sive barve.
• Lusk pri postrveh ni potrebno odstranjevati. 

Pri pripravi rib pa je še nekaj zelo pomembnega: ribo moramo obrniti samo enkrat.

Nad končnim rezultatom sva bila zelo zadovoljna, saj so se vsi načini dobro obnesli. Pristen okus postrvi pa je do izraza še najbolj prišel, ko sva jo začinila zgolj s soljo. Ko je pečena, jo pokapljamo še z sveže iztisnjenim limoninim sokom. S tem mesu dodamo prijetno svežino.

Skratka – iz lastnih izkušenj se naučimo največ, zato se le opogumite in kdaj poskusite tudi kaj novega ter malo drugačnega. Pri tem pa ne pozabite vsaj malo uživati življenja. Saj veste, malenkosti štejejo. ;)

Pa dober tek!